NAROČANJE

SAMOPLAČNIŠKE
STORITVE
ZVEM vprašalnik
PDF Vprašalnik plakat
Zloženka - pdf
Pri nas uporabljamo aplikacijo
Apliakcija do zdravnika

Obeležitev evropskega in svetovnega tedna cepljenja 2024

Obeležitev evropskega in svetovnega tedna cepljenja 2024 letos v ospredje postavlja 50-letnico začetka Razširjenega programa imunizacije. To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja globalno prizadevanje za zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – pred tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato pa se z leti širil in nadgrajeval.

Več o tem in drugih pomembnih vidikih cepljenja v Sloveniji in svetu so na novinarski konferenci izpostavili dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji (SZO), dr. Marta Grgič Vitek, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana, Denis Baš, pediater v Zdravstvenem domu Kamnik, Nada Lončar, prebolevnica otroške paralize, ki ji je bolezen pustila trajne posledice, in Kristina Ražman, oseba s trajno invalidnostjo, ki je oglušela zaradi noric, ki jih je prebolela kot triletnica.

Image title


Dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva SZO, je izpostavila, da je leta 1974 sprejeta resolucija o razširjenem programu cepljenja priložnost, ko lahko proslavimo uspehe in združimo modrost z izkušnjami v prizadevanjih, da bi bila cepiva na voljo vsem otrokom, ki so v zadnjih petdesetih letih vsako leto rešila do pet milijonov življenj, skupaj pa dvesto petdeset milijonov ljudi. »Od takrat je znanost zelo napredovala in danes je na voljo trinajst (13) splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter sedemnajst (17) dodatnih cepiv, ki so priporočena glede na okoliščine.« Omenila je cepivo proti humanemu papiloma virusu, ki rešuje življenja odraslih žensk, saj preprečuje razvoj raka materničnega vratu in drugih vrst raka, ter cepivo proti pnevmokoknim okužbam, ki varuje zdravje in življenje starejše generacije.

Povedala je še, da je bilo leta 1974 v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le 10 % otrok. “Danes se je ta delež povečal na 94 %, pojavnost teh bolezni pa se je dramatično zmanjšala. Do konca leta 2022 je 33 od 53 držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi že majhnega zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic ponovno pojavljajo in prizadenejo zdravje otrok.”

“Zaradi izjemnega javnega zdravja, široke mreže primarnega zdravstva in pediatrov ter intenzivnega dela na področju preventive je Slovenija že desetletja v ospredju na področju ukrepov za preprečevanje bolezni. Nazoren primer je nacionalni program cepljenja, ki pa je mogoč le, če lahko vsak otrok in vsak človek v vsakem življenjskem obdobju dostopa do kakovostnega, varnega in učinkovitega cepiva,” je še poudarila.

“Slovenija glede ošpic že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice, kar pomeni, da ošpice pri nas niso endemične, pač pa gre za posamezne vnesene primere, ki se včasih razširijo na nekaj dovzetnih posameznikov. Precepljenost proti ošpicam je bila desetletja zelo visoka in cepivo je zelo učinkovito. Letos smo zabeležili 9 primerov, večino pri necepljenih posameznikih.” Povedala je, da se v nasprotju s tem oslovski kašelj še pojavlja, pri čemer se je pojavnost po uvedbi cepljenja leta 1959 bistveno znižala. V zadnjih mesecih po podatkih ECDC o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poroča več evropskih držav in tudi v Sloveniji smo do danes zabeležili 937 primerov. Kot najpomembnejši razlog, poleg zgoraj navedenih, je izpostavila ukrepe za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2, saj je bilo s tem omejeno kroženje tudi drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji in pa znižanje precepljenosti otrok.

Nadalje je predstavila tudi novosti letošnjega predloga programa cepljenja, ki vključuje:

  • da se cepljenje proti HPV omogoči tudi fantom/moškim do dopolnjenega 26. leta starosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,

  • da se nosečnicam omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, takoj ko bo cepivo v Sloveniji na voljo.

Kot je poudarila, je pomembno vzdrževati visoko precepljenost pri vseh cepljenjih, ki jih zagotavlja nacionalni program cepljenja, tako pri otroških cepljenjih kot cepljenjih odraslih, “kajti nič ne pomaga samo širjenje programa cepljenja, če temu ne sledi zaščita prebivalcev pred  nalezljivimi boleznimi”.

Doc. dr. Mateja Logar je povedala, da je cepljenje ukrep, ki je pomembno znižal umrljivost po celem svetu. Opozorila je na zmotno prepričanje, da je cepljenje pomembno samo za otroke, ne pa tudi v odrasli dobi, saj se pri delu na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana srečuje z boleznimi, ki se jih s cepljenjem da preprečiti.

Opozorila je na še vedno nizko precepljenost proti gripi med starejšo populacijo in kroničnimi bolniki in poudarila pomen ozaveščanja tako splošne kot strokovne javnosti glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki so pogost vzrok hospitalizacije med starejšimi, ki zbolijo za pnevmokokno pljučnico, ta pa nemalokrat zelo vpliva na njihovo kakovost življenja in po preboleli bolezni ostanejo trajno odvisni od tuje pomoči. »Zato je pomembno, da vzdržujemo zdravje tudi s cepljenjem in se cepimo, ko smo zdravi,« je še dejala in nadalje poudarila tudi pomen cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in respiratornemu sincicijskemu virusu. »Cepljenje s poživitvenimi odmerki tudi v odrasli dobi proti tetanusu, oslovskemu kašlju nam ponuja veliko možnosti, da ostanemo zdravi,« je še dajala.

Denis Baš je povedal, da ima Slovenija dober program cepljenja, vendar na žalost ne dosegamo rezultatov precepljenosti, da bi pri nekaterih boleznih dosegli kolektivno zaščito in zaščitili tudi tiste, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni. Opozoril je na pomen cepljenja nosečnic proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki zaščiti novorojenčke pred boleznijo, in dodal, da je pomembno, da se starši odločijo tako za obvezna kot neobvezna otroška cepljenja. »Kot družba moramo narediti neki premik, da se zavemo pomena preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem,« je poudaril.

Kristina Ražman je povedala, da je v otroštvu oglušela zaradi zapletov ob prebolevanju noric, kar zelo vpliva na kakovost njenega življenja, in poudarila pomen cepljenj, ki preprečujejo bolezni. Nada Lončar je pri dveh letih zbolela za otroško paralizo, ki ji je pustila trajne posledice.

vir: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/obelezitev-evropskega-in-svetovnega-tedna-cepljenja-2024/

V torek, 23. aprila 2024 bo med podkasti (https://nijz.si/audio/, https://www.youtube.com/watch?v=jB5IfZCkeW0&t=157s) na temo cepljenja objavljen pogovor s predstojnico območne enote NIJZ Celje prim. doc. Alenko Trop Skaza.

#EIW2024 #cepljenje #TedenCepljenja

Vse objave
Nazaj na vrh